Kakšen bi bil svet brez pšenice?

Brez pšenice bi bil svet popolnoma drugačen. Pšenica je ena najpomembnejših osnovnih poljščin na svetu, ki zagotavlja hrano za milijarde ljudi. Ocenjuje se, da pšenica predstavlja približno 20 % svetovne zaloge hrane.

Če bi pšenica nenadoma izginila, bi prišlo do svetovne prehrambene krize brez primere. Milijoni ljudi bi umrli od lakote, veliko več pa bi jih trpelo zaradi podhranjenosti. Svetovno gospodarstvo bi bilo prav tako močno moteno, saj je pšenica glavna sestavina številnih prehrambenih izdelkov, kot so kruh, testenine in žita.

Poleg takojšnje humanitarne krize bi imelo izginotje pšenice tudi številne dolgoročne posledice. To bi na primer privedlo do zmanjšanja kmetijske biotske raznovrstnosti, saj je pšenica glavna sestavina številnih sistemov kolobarjenja. Zaradi tega bi svetovna preskrba s hrano postala bolj ranljiva za škodljivce in bolezni.

Izginjanje pšenice bi pomembno vplivalo tudi na okolje. Pšenica je relativno vodno intenzivna poljščina, njeno gojenje pa prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Če bi pšenica izginila, bi prišlo do zmanjšanja porabe vode in izpustov toplogrednih plinov, vendar bi to prineslo tudi ceno zmanjšane oskrbe s hrano.

Skratka, svet brez pšenice bi bil čisto drugačen. To bi bil kraj lakote, podhranjenosti in gospodarskih motenj. To bi bil tudi kraj z zmanjšano ponudbo hrane in bolj ranljivim okoljem.

Tukaj je nekaj konkretnih primerov, kako bi bil svet drugačen brez pšenice:

* Svetovna ponudba hrane bi se zmanjšala za približno 20 %. To bi pomenilo, da bi milijoni ljudi umrli od lakote, veliko več pa bi jih trpelo zaradi podhranjenosti.

* Svetovno gospodarstvo bi bilo resno moteno. Pšenica je glavna sestavina številnih prehrambenih izdelkov, kot so kruh, testenine in žita. Če bi pšenica izginila, bi se ti izdelki močno podražili ali pa bi preprosto izginili s trga. To bi imelo valovit učinek na celotno gospodarstvo, saj bi bila podjetja, ki se zanašajo na pšenico, prisiljena zapreti svoja vrata.

* Kmetijska biotska raznovrstnost bi se zmanjšala. Pšenica je glavna sestavina mnogih sistemov kolobarjenja. To pomaga ohranjati zemljo zdravo in produktivno, poleg tega pa zmanjša tveganje za škodljivce in bolezni. Če bi pšenica izginila, bi se bili kmetje prisiljeni zanašati na druge pridelke, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje kmetijske biotske raznovrstnosti.

* To bi vplivalo na okolje. Pšenica je relativno vodno intenzivna poljščina, njeno gojenje pa prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Če bi pšenica izginila, bi prišlo do zmanjšanja porabe vode in izpustov toplogrednih plinov, vendar bi to prineslo tudi ceno zmanjšane oskrbe s hrano.

Skratka, svet brez pšenice bi bil čisto drugačen. To bi bil kraj lakote, podhranjenosti, gospodarskih motenj in degradacije okolja.