Kakšna je sprejemljiva TDS v pitni vodi?

Sprejemljiva raven skupnih raztopljenih trdnih snovi (TDS) v pitni vodi se razlikuje glede na predpise in smernice različnih držav in organizacij. Vendar je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podala smernice za TDS v pitni vodi.

Po podatkih WHO je priporočena najvišja raven TDS v pitni vodi 600 miligramov na liter (mg/L). Ta raven velja za sprejemljivo in varno za prehrano ljudi. Vendar je pomembno upoštevati, da višje ravni TDS morda ne pomenijo nujno nevarne vode, saj imata sestava in narava raztopljenih trdnih snovi tudi vlogo pri določanju kakovosti vode.

V nekaterih primerih so lahko ravni TDS nad 600 mg/L sprejemljive, če so raztopljene trdne snovi sestavljene predvsem iz neškodljivih snovi, kot so kalcij, magnezij in bikarbonati. Če pa je TDS visok zaradi prisotnosti škodljivih onesnaževal, kot so težke kovine, organska onesnaževala ali čezmerna slanost, voda morda ni primerna za pitje.

Prav tako je treba omeniti, da lahko posamezniki s posebnimi zdravstvenimi težavami ali občutljivostjo zahtevajo strožje omejitve TDS. Na primer, ljudje z boleznijo ledvic ali na dieti z nizko vsebnostjo natrija bodo morda morali zaužiti vodo z nižjimi ravnmi TDS, da se izognejo morebitnim zdravstvenim tveganjem.

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti pitne vode je ključnega pomena redno spremljanje in testiranje ravni TDS, skupaj z drugimi parametri kakovosti vode. To lahko storijo ustrezni organi, dobavitelji vode ali posamezniki, ki uporabljajo komplete za domače testiranje ali pošljejo vzorce vode v analizo v pooblaščene laboratorije.