Kdo je izumil fermentacijo?

Izum fermentacije ni pripisan enemu posamezniku, ampak je rezultat kolektivne človeške iznajdljivosti skozi tisočletja. Praksa fermentacije se je pojavila neodvisno v različnih delih sveta in v različnih kulturah.

Najzgodnejši dokazi o fermentaciji segajo v obdobje neolitika (okoli 10.000 pr. n. št.), s proizvodnjo alkoholnih pijač, kot sta pivo in vino. Te pijače so verjetno odkrili z naravnimi procesi, saj bi divje kvasovke in bakterije, prisotne na sadju in žitu, povzročile fermentacijo, če bi bile izpostavljene pravim pogojem, kot sta toplota in vlaga.

Sčasoma so ljudje razvili tehnike za nadzor in izboljšanje procesa fermentacije, kar jim je omogočilo proizvodnjo širšega nabora fermentiranih živil in pijač. Na primer, stari Egipčani in Babilonci so uporabljali kvas za pripravo kruha, medtem ko so Kitajci razvili tehnike za fermentacijo sojinih zrn za pripravo sojine omake in tofuja.

Fermentacija je imela ključno vlogo pri ohranjanju hrane in varni za uživanje. Pred pojavom hlajenja je fermentacija ljudem omogočala shranjevanje hrane za daljša obdobja s pretvorbo pokvarljivih izdelkov v bolj stabilne in obstojne izdelke. Poleg tega fermentirana živila vsebujejo koristne bakterije in druge mikroorganizme, ki lahko prispevajo k zdravju črevesja in splošnemu dobremu počutju.

Zato lahko na izum fermentacije gledamo kot na skupno prizadevanje in dosežek človeštva, s prispevki številnih kultur in posameznikov skozi zgodovino.